V zadnjih letih je imunoterapija postala eden izmed načinov za lažje preživetje bolnikov z rakastimi obolenji. Tako danes z imunoterapijo zdravimo bolnike z pljučnim rakom, rakom na debelem črevesu, rakom na prostati in mnogih drugih vrstah rakastih bolezni. Najpogosteje se imunoterapija uporablja pri zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom, saj je to edina vrsta rakastega obolenja, ki napredka pri zdravljenju z drugimi metodami ni prinesla nekih izboljšav, zato je z imunoterapijo najučinkovitejše blaženje bolezenskih učinkov, ki sledijo rakavosti.
Tukaj ne gre za preživetje in ozdravljenje bolezni kot take, temveč za doživetje daljše življenjske dobe, terapija nima tolikšnih stranskih učinkov kot jih ima kemoterapija, kjer so stranski učinki vse prej kot prijetni. Ravno pri bolnikih z rakom na pljučih je imunoterapija pokazala, bistvene izboljšave pri bolnikih, saj je bila doba preživetja bistveno povišana. Kar je velik napredek, saj rak na pljučih je po statistiki eden izmed tistih, ki ima zelo majhno stopnjo ozdravljivosti med vsemi ostalimi rakastimi boleznimi.
Vse je odvisno od imunskega sistema posameznega bolnika in od odziva bolnika na imunoterapijo, v fazi zdravljenja. Je pa tudi pomemben stadij bolezni, saj je na podlagi tega v veliki meri odvisno kako bo delala imunoterapija in kako se bodo odzvale celice pri bolniku. Veliko je torej odvisno od metabolizma in razvoja bolezni. Kot vemo je vsak organizem drugačen in drugače sprejema terapije, ne glede na vrsto, zato je imunoterapija ena izmed tistih terapij, ki vpliva blagodejno na bolnika, z minimalnimi stranskimi učinki.
V kolikor bolezen še ni napredovala do te mere, da bi morali uporabiti kemoterapijo, ki je dosti agresivnejša oblika terapije bolnikov z rakom, pride imunoterapija do pravega izraza, gledano po opisu same terapije. Vendar je imunoterapija tista pri kateri ni mogoče oceniti rezultata zdravljenja, možno je le spremljati laboratorijske preiskave in odčitavati spremembe vrednosti, ter spremljati bolnika in njegovo fizično stanje.