Delo, delo, delo, vsi bi samo pričakovali od mene, da jim pomagam, da imam vedno čas za njih, da jih poslušam, vsega sem imel preko glave, izklopil telefon in pobegnil v Bovec, ker sem vedel ,da tako več ne gre. Prišel je čas, ko sem videl, da ne zmorem več, da potrebujem nekaj časa, da pozabim na vse skrbi, obveznosti, bremena, ki mi jih ljudje nalagajo. Zakaj ne bi tudi jaz užival, kot uživajo drugi, kajti tako kot živim sedaj, sem čutil, da ne bo prineslo nič dobrega, bolečina v prsih mi je dala znak, da potrebujem oddih in Bovec je bil moja destinacija.
Lahko bi šel tudi na morje, lepo je tam, vendar je preveč ljudi, ni mi bilo do gneče, ravno zato sem si vzel čas zase, da grem stran od ljudi in zato je bolj primeren Bovec, kjer na pohodih srečaš malo ljudi. Ker je bilo še kar mrzlo je ljudi bilo res malo. Hodil sem skoraj celi dan, sredi dneva sem postal lačen, ustavil sem se v restavraciji in nekaj toplega pojedel, Bovec ima veliko tega, kajti je turistični kraj.
Ta dan sem meditiral, hodil, poslušal živali in občudoval naravo. Nisem si mogel privoščiti več kot en dan, zato sem ga hotel izkoristiti do konca. Videti čim več lepot, želel sem se okopati v tej čisti vodi, ki jo Bovec ima in tudi sem se okopal. To pa je bila tista pika i, da se je moje telo sprostilo, osvežilo, kot da bi se prerodil, sicer mrzla voda, zelo mrzla, a je pasala, Bovec ima res čisto vodo, o kateri lahko samo sanjaš.
Proti večeru sem se vračal domov, prerojen z novimi močmi, ki sem jih potreboval, Bovec mi je dal sprostitev, umiritev, da sem se spet našel, da sem vedel kam grem in kaj mi je pomembno. Vsake toliko bi lahko Bovec obiskal, ko se mi vse skupaj nabere in ne morem več.
…