Odkar se spomnim je moj oče vozil Mercedes. Pri nas doma nismo nikoli imeli čisto novega avta, avto je bil vedno kupljen kot rabljen. Sigurno zato, ker se je mojemu očetu zdelo preveč, da bi toliko denarja zapravil za novi avto, če lahko kupi dobro ohranjenega rabljenega. Tako so leta tekla in oče je lepo skrbel za svoj Mercedes. Prišlo je leto, ko je oče izgubil vozniški izpit zaradi zdravstvenih težav. Kar pa je zelo težko sprejel. Tako se je odločil, da bo Mercedes prodal, ker ga ne more več voziti. 

To pa so bila leta, ko sem sama že imela vozniški izpit in bolj kot sem razmišljala, bolj mi je bilo žal, da bi Mercedes šel od hiše. Tako sem predlagala očetu, če bi lahko jaz obdržala avto in ga vprašala, koliko bi zanj želel. Bil je presenečen, da sem si želela njegov Mercedes obdržati in hkrati srečen, ker bi njegov avto ostal v družini. Ob jutranji kavici mi je povedal, da mi avto podarja. Nisem mogla verjeti, da se je tako odločil, ker sem pričakovala, da ga bo zaradi svoje skromne penzije prodal, da bo dobil nekaj denarja. 

Odločitev je padla in sedaj je očetov Mercedes v moji garaži. Vsakič, ko pride moj oče na obisk, vidim, kako se mu zasvetijo oči, ko vidi svoj Mercedes. Jaz pa redno skrbim, da je njegov avto brezhiben in ga z njim tudi peljem na kašno vožnjo. Doma ima sicer za v službo drugi avto, kajti ni se mi zdelo prav, da bi vsak dan vozila Mercedes, ker mi je bil prelep, da bi ga uničevala na kratke proge. 

Tako Mercedes ostaja v družini. Moj oče še danes z veseljem pove, kako lepo skrbim za njegov avto in da je ponosen name, ker sem se tako odločila. Jaz pa sem srečna, ko vidim njega nasmejanega. …